Kdo je tebe, Praslovan … na Liber.acu

 
Trije dnevi slovanske kulture – brez vstopnin!

 
http://www.ff.uni-lj.si/knjige/Liberac/Liberac_2017

https://www.facebook.com/Liber.acFFUL/

 

 

 

Torek, 23. 5. 2017

 

10.00 Otvoritev/park

Gost: Zoran Predin

Sodeluje tudi Študentski pevski zbor Filozofske fakultete pod vodstvom dr. Tjaše Ribizel.

 

 

11.00 Slovaščina na kratko/park

 

Začetni tečaj slovaškega jezika. Naučili se bomo, kako se znajti v trgovini, kako vprašati za pot. Spoznali bomo, zakaj nas Slovence zamenjujejo s Slovaki in Slovenijo s Slovaško ter kako se lahko izognemo slovaško-slovenskim lažnim prijateljem.

 

Tečaj bodo vodili študenti študijske smeri Slovaški jezik in književnost na FF UL pod mentorstvom lektorice Darije Pivk.

 

11.30 Otvoritev razstave Knjiga umetnika – Artist's Book (Muzej – Museo Lapidarium, Novigrad, Hrvaška)/avla FF

 

Knjiga umetnika, ki se kot nov medij umetniškega izražanja pojavi v 60. letih 20. stoletja, v času velikih prelomnic v umetniški praksi, v času uveljavljanja konceptualne umetnosti, konkretne in vizualne poezije, procesualne umetnosti in Fluxusa, je umetnikov intimni prostor, ki ga zapolni z lastnimi mislimi, idejami in mnenji. V njem lahko izrazi lastne reakcije na družbene in politične fenomene, ali pa prikaže različna stanja svojega intimnega sveta. Razstavljene knjige umetnikov sodobnih hrvaških avtorjev, npr. Ivana Piclja, Gorana Trbuljaka, Duja Jurića, Maje S. Franković, Đanina Božića in drugih, prikazujejo njihove individualne dosežke, obenem pa tudi umetniške presežke pri uporabi novega medija.

 

Razstavo bo odprla veleposlanica Republike Hrvaške, nj. eksc. ga. Vesna Terzić.

 

Sodeluje Študentski pevski zbor Filozofske fakultete pod vodstvom dr. Tjaše Ribizel.

 

Razstava bo odprta do 12. 6. 2017.

 

Več.

 

 

12.00 Knjiga o JA (Đanino Božić), predavanje dr. Jerice Ziherl/predavalnica 13

 

Kustosinja dr. Jerica Ziherl bo spregovorila o pojmu in konceptu knjiga umetnika. Predstavila bo dela hrvaških sodobnih umetnikov in dela tujih umetnikov iz fonda Muzeja Lapidarium (Novigrad, Hrvaška). V fokusu bo ustvarjanje slikarja in kiparja Đanina Božića, enega vodilnih sodobnih hrvaških umetnikov, ki mu nista tuja niti ambientalno raziskovanje in instalacija. V svojem umetniškem ustvarjanju združuje številne stilske paradigme svetovne umetnosti 20. stoletja ter se navezuje na različne evropske in svetovne kulturne tradicije, ki jim dodaja svoj pečat in tako oblikuje sebi lastno umetniško paradigmo.

 

Predavanje bo v hrvaščini, udeležil se ga bo tudi Đanino Božić.

 

 

12.00 Nesmrtnost in neumrljivost. Prva knjiga: od šamanov do kristjanov, pogovor z avtorjem prof. dr. Tinetom Hribarjem (Slovenska matica)/park

 

Od Gilgameša do Pavla oz. prvih kristjanov so ljudje verjeli v neumrljivost, v večno življenje brez prehoda skozi smrt. Nesmrtnost pa pomeni posmrtno življenje, Življenje onkraj smrti. Neumrljivost in nesmrtnost torej nista eno in isto. Tako se sodobni znanstveniki prizadevajo predvsem za neumrljivost, za podaljšanje življenja samega, s skrajnim dometom v neskončnosti. Knjiga Nesmrtnost in neumrljivost vsebuje prikaz, analizo in interpretacijo človekove želje po neumrljivosti oz. nesmrtnosti od svetovnih religij prek filozofije do prizadevanj na področju znanosti. Pogovor bo moderiral prof. dr. Rok Svetlič.

 

 

12.00 Regionalna identiteta na Poljskem, predavanje dr. Agnieszke Tambor (Poljska)/predavalnica 4

 

Kulturna antropologinja dr. Agnieszka Tambor bo predavala o regionalni identiteti na Poljskem (primer Šlezije). Tamborjeva je predavateljica na Znanstvenem inštitutu za poljsko književnost na Šlezijski univerzi.

Predavanje bo v poljščini.

 

 

13.00 100 slovanskih romanov Foruma slovanskih kultur/park

 

Zbirka 100 slovanskih romanov Foruma slovanskih kultur je uspešen primer literarne izmenjave med slovanskimi kulturami, ki tke tesne vezi med slovanskimi književniki, prevajalci in bralci. S premišljenim izborom desetih romanov iz desetih držav članic programa, ki so nastali po letu 1989, zapolnjuje literarno vrzel sodobnih slovanskih književnosti.

 

O zbirki se bo s predstavniki Foruma slovanskih kultur, uredniki, avtorji in prevajalci (Mateja Jančar, Jelka Ciglenečki, dr. Jani Virk, dr. Varja Balžalorsky Antić) pogovarjala prof. dr. Namita Subiotto.

 

 

Od 23. 5. do 5. 6. 2017 bo v 2. nadstropju Filozofske fakultete na ogled tudi razstava, posvečena 10. obletnici zbirke 100 slovanskih romanov. Pripravila sta jo Forum slovanskih kultur in Knjižnica Oddelka za slavistiko in Oddelka za slovenistiko.

 

Spletna stran Foruma.

 

 

14.00 Kdo nam krade lihe nogavice?, pogovor s prevajalcem Petrom Kuharjem (Češka)/park

 

O prevajanju treh knjig češkega pisatelja Pavla Šruta o lihožercih (Lihožerci, Lihožerci se vračajo, Lihožerci za vedno), skrivnostnih bitjih, ki kradejo samo lihe nogavice, se bomo pogovarjali s prevajalcem Petrom Kuharjem, ki je kultno serijo poslovenil, in Katjo Klopčič Lavrenčič z založbe KUD Sodobnost International, ki jo je izdala. Pogovor bo moderirala prof. dr. Đurđa Strsoglavec.

V sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev.

 

Napovednik za filmsko priredbo Lihožercev si lahko ogledate tukaj.

 

 

15.00 Pogovor s pisateljico Veselo Ljahovo (Bolgarija)/park

 

O sodobni literarni sceni v Bolgariji ter o pisanju in branju se bomo pogovarjali z bolgarsko pisateljico Veselo Ljahovo. Študenti Lektorata bolgarskega jezika na FF UL bodo prebrali prevod kratke zgodbe v slovenščino.

Bolgaristka Vesela Ljahova je leta 1985 diplomirala na Fakulteti za slavistiko Univerze Sv. Klimenta Ohridskega v Sofiji. Prvo zbirko kratke proze K soncu je objavila leta 1993, leta 2001 pa je napisala znanstveno monografijo Življenje-misija o bolgarskem filozofu in prevajalcu Kanta v bolgarščino prof. dr. Ceku Torbovu. Leta 2013 je izšlo najuspešnejše delo Vesele Ljahove, nagrajevan roman Begunci. Leta 2015 je izšla zbirka kratke proze Četrt ob obvoznici.

Pogovor v bolgarščini in slovenščini bo moderiral dr. Ljudmil Dimitrov.

 

 

16.00 Balkanska pot v boljše življenje, pogovor z dopisnikom Boštjanom Anžinom/park

 

Balkanska begunska pot se je pred več kot letom uradno zaprla, na njej pa je obtičalo tisoče beguncev. Kakšno je njihovo življenje na vmesni postaji do boljšega življenja, nam bo povedal dopisnik RTV Slovenija v Beogradu Boštjan Anžin, ki novinarsko pokriva celotno območje Balkana. Pred tem je bil skoraj 10 let dopisnik iz Berlina, od koder je ob Nemčiji pokrival srednjo, vzhodno in severno Evropo. Po odhodu iz Berlina in pred prihodom na Balkan, komor je prišel v času begunsko-migrantske krize, je bil voditelj tedenske aktualno-politične oddaje Tarča na Televiziji Slovenija, kjer je sicer v preteklosti delal v zunanjepolitični redakciji, bil voditelj Dnevnika in drugih oddaj.

Z Boštjanom Anžinom se bodo pogovarjali doc. dr. Tatjana Balažic Bulc in študenti študijske smeri Južnoslovanski študiji na FF UL.

 

 

16.00 Sledi južnoslovanskih umetnikov v elitni kulturi Ljubljane, vodeni ogled/zbor v parku

 

Umetnostnozgodovinski in arhitekturni sprehod z Danijelom Osmanagićem po sledeh, ki so jih v elitni kulturi Ljubljane pustili južnoslovanski umetniki. Sprehod traja uro in pol.

 

Več o projektu.

 

 

17.00 Je Václav Havel še aktualen?/park

 

Enodejanko Problem (1983) češkega dramatika in nekdanjega predsednika Češke republike Václava Havla bodo uprizorili študenti AGRFT in amaterski igralci iz Rogovskega kolektiva ter mlada režiserka Zala Sajko. Za slovenski prevod so poskrbeli študenti študijske smeri Češki jezik in književnost na FF UL pod mentorstvom dr. Jane Šnytove.

 

Prizorišče gledališke »mini drame« Problem je zaporniška celica s petimi zaporniki, tema pa je njihova komunikacija oziroma medčloveška komunikacija kot taka. Ob češki premieri je Václav Havel zapisal: »Problem ni hotel biti le nekakšna fotografija zaporniškega okolja, ampak se je na svoj skromen način trudil opozarjati na vseprisotno nevarnost samooklicanega totalitarizma, ki je danes prisoten v vsaki družbi na svetu, veliki ali majhni.« Režiserka je z igralci po navdihu iz drame pripravila še njeno aktualizirano adaptacijo.

 

 

18.00 Zaplešimo po slovaško/park

 

Folklorna delavnica slovaških plesov s plesalci iz Slovaške (Liptov).

 

V sodelovanju z Veleposlaništvom Slovaške republike v Sloveniji.

 

Več.

 

 

18.00 Vodeni ogled razstave Knjiga umetnika – Artist's Book/avla FF

 

Po razstavi nas bo popeljala kustosinja dr. Jerica Ziherl (v hrvaščini).

 

 

19.00 Pogovor o knjigi Slovenologija s prof. dr. Noahom Charneyjem (založba Beletrina)/park

 

Slovenologija prinaša 38 esejev izpod peresa Američana prof. dr. Noaha Charneyja, ki že vrsto let živi v Kamniku in od blizu opazuje lepote in bizarnosti dežele, v katero je, kot pravi, zaljubljen. Avtor s pronicljivostjo znanstvenika in poetičnostjo umetnika izrisuje koordinate kulturnega, družbenega in političnega življenja v podalpski deželi z živim občutkom za drobne detajle vsakdanjika. Tako med drugim beremo o lokalnih kulinaričnih dobrotah in nenavadnih vaških običajih, o pasivnem junaku slovenskega filma in živih legendah športa in poezije, pa tudi o arhitekturnih ikonah in zenu gobarjenja. Z avtorjem se bo pogovarjala urednica pri Beletrini Miljana Cunta.

 

Več o avtorju.

 

 

 

 

20.00 Monodrama Sahib, impresije iz depresije (Nenad Veličković)/predavalnica 528

 

Dramatizacija romana Sahib, impresije iz depresije (2002, dopolnjena izdaja 2005) bosansko-hercegovskega pisatelja Nenada Veličkovića, ki ga je v slovenskem prevodu prof. dr. Đurđe Strsoglavec leta 2008 izdala založba /*cf. Režija: Ivana Djilas. Igra: Brane Završan. Premiera: Cankarjev dom, 2009.

 

Prispevek o monodrami na rtvslo.si.

 

_________________________________________________________________________________________________________________________________

Sreda, 24. 5. 2017

 

10.00 Jezikovne delavnice za otroke/park

 

Jezikovne delavnice hrvaščine, srbščine, makedonščine, bolgarščine in ruščine. Sicer za otroke, dobrodošli pa so tudi pogumni odrasli!

 

Delavnico makedonščine bo vodila Lara Mihovilović. Udeleženci se bodo naučili makedonske cirilice, nekaj uporabnih fraz in pesmico.

 

Delavnico ruščine bosta vodili Tjaša Žerjav in Eva Novak. Udeleženci se bodo naučili rusko cirilico, šteti do deset in čez ter poštevanko.

 

Delavnico hrvaščine bodo vodili študenti študijske smeri Južnoslovanski študiji na FF UL pod mentorstvom lektorice Barbare Buršić. Udeleženci se bodo naučili nekaj uporabnih fraz in pesem.

 

Delavnico srbščine bodo vodili študenti študijske smeri Južnoslovanski študiji na FF UL pod mentorstvom lektorice doc. dr. Tatjane Balažic Bulc. Udeleženci se bodo naučili srbske cirilice in marsikatero uporabno frazo.

 

Delavnico bolgarščine bodo vodili študenti Lektorata bolgarskega jezika na FF UL pod mentorstvom lektorja dr. Ljudmila Dimitrova. Udeleženci se bodo naučili bolgarske cirilice, odkimavati in prikimavati po bolgarsko ter tudi kaj povedati.

 

 

10.00 Ženske literarne osebe, predavanje prof. dr. Mirjane Benjak (Hrvaška)/predavalnica 13

 

Ženska (deklica, dekle, odrasla ženska, starka) je od nekdaj vir inspiracije številnim pesnikom, romanopiscem in dramatikom. Prof. dr. Mirjana Benjak bo predstavila različne tipe ženskih literarnih oseb: gospa, junakinja, grešnica, skesanka; tradicionalna ženska: hišni angel, svetnica; usodna ženska (femme fatale); krhka, bolehna ženska (femme fragile); ženska na poti k samoozaveščanju; sodobna ženska.

Prof. dr. Mirjana Benjak prihaja s Filozofske fakultete Univerze Jurja Dobrile v Pulju in je redna profesorica v pokoju. Ukvarja se z didaktiko hrvaščine kot prvega in kot tujega jezika, s književno didaktiko ter z medkulturnimi in stilističnimi vprašanji. Objavila je prek 50 strokovnih in znanstvenih del, je avtorica ali soavtorica petih znanstvenih in treh strokovnih knjig ter dveh visokošolskih učbenikov.

 

Predavanje bo v hrvaščini.

 

10.00 Poljaki v Hollywoodu, predavanje dr. Agnieszke Tambor (Poljska)/predavalnica 4

 

Kulturna antropologinja dr. Agnieszka Tambor bo predstavila poljske umetnike v Hollywoodu. Tamborjeva je predavateljica na Znanstvenem inštitutu za poljsko književnost na Šlezijski univerzi. Diplomirala je iz kulturologije, smer filmske študije, doktorirala pa z disertacijo Film kot predmet in učno orodje poljske kulture in jezika kot tujega jezika. Že leta sodeluje s Šolo za poljski jezik in kulturo Šlezijske univerze. Kot gostujoča predavateljica je predavala na univerzah po vsem svetu, med drugim v Seulu, Almatiju, Edmontonu, Seattlu, Berlinu, Rimu, Lvovu in Olomucu. Je avtorica knjige Polica poljskih filmov. 100 filmov, ki bi jih moral videti vsak tujec.

Predavanje bo v poljščini.

 

 

11.00 Plesna delavnica za otroke/park

 

Člani Hrvaškega kulturnega društva Međimurje iz Ljubljane bodo predstavili značilnosti medžimurskih ljudskih plesov in otroke naučili nekaj osnovnih korakov. Dobrodošli tudi pogumni odrasli!

 

Spletna stran društva.

 

 

11.00 Stanisław Lem v slovenščini in na filmu/predavalnica 4

 

O slovenskih prevodih besedil in filmskih priredbah poljskega pisatelja Stanisława Lema se bomo pogovarjali s strokovnjakoma prof. dr. Nikom Ježem in dr. Agnieszko Tambor. Pogovor v poljščini in slovenščini bo moderiral Janž Snoj. Lani je pri založbi KUD Police Dubove izšel prevod romana Gospodov glas (Głos Pana, 1968; prevedla Tatjana Jamnik), poleg Solarisa eno najznamenitejših Lemovih del, ki med drugim tematizirajo stik z nezemeljskimi civilizacijami ter vprašanje človekove etike in morale.

 

Pogovor v poljščini bo moderiral Janž Snoj.

 

Več.

 

 

11.00 Nikoli jim ni bilo bolje? – Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji (Muzej novejše zgodovine)/zbor pred muzejem

 

Brezplačno vodstvo po razstavi za udeležence sejma bo v sredo, 24. 5. 2017, ob 11. uri. Po razstavi bo vodila ena od soavtoric razstave Nataša Strlič ali Katarina Jurjavčič. Dobimo se pred muzejem na Celovški cesti 23 v Ljubljani.

 

Več o razstavi.

 

 

12.00 Predstavitev Zbranih del Primoža Trubarja (Univerza na Primorskem in Pedagoški inštitut)/park

 

Zbirka Zbrana dela Primoža Trubarja izhaja od leta 2002 in je zasnovana kot sodobna znanstvena tekstnokritična izdaja, ki prinaša prvo znanstveno in prvo celovito sodobno objavo vseh spisov Primoža Trubarja, očeta slovenske književnosti. V Zbranih delih Primoža Trubarja so prirejevalski posegi v besedila in s tem povezane interpretacije omejeni na minimum. Podoba besedil v Zbranih delih se od Trubarjevih izvirnih tiskov razlikuje predvsem v črkopisu. Tako je bralcu omogočeno, da zaradi rabe sodobne grafije, pravopisa, sinoptične postavitve in tekstnokritičnih orodij zlahka prebira Trubarjeva besedila, poleg njih pa še potrebne komentarje in študijo.

 

 

13.00 Politična zloraba jezika, pogovor s predstavnikoma združenja K.R.O.K.O.D.I.L. (Srbija)/park

 

K.R.O.K.O.D.I.L. (akronim, ki pomeni Književno Regionalno Okupljanje Koje Otklanja Dosadu i Letargiju) je združenje, ki, predvsem na prostoru zahodnega Balkana, z različnimi literarnimi, kulturnimi in družbeno-političnimi projekti promovira dialog. Projekt Jeziki in nacionalizmi bo izhodišče za pogovor o vlogi jezikoslovcev, književnikov in drugih strokovnjakov pri politični zlorabi jezika.

S članoma združenja Ano Pejović in Vladimirjem Arsenijevićem se bo v srbščini, hrvaščini in slovenščini pogovarjala prof. dr. Vesna Požgaj Hadži.

 

Več.

 

 

14.00 Pogovor s pisateljem Vladimirjem Arsenijevićem (Srbija)/park

 

Pogovor s srbskim pisateljem Vladimirjem Arsenijevićem, najmlajšim dobitnikom prestižne NIN-ove nagrade (leta 1994 za roman V podpalubju; v slovenskem prevodu Maje Novak je izšel leta 1997), čigar ostro pero se ne boji bolečih in nevralgičnih tem (tudi naše) sedanjosti in njene cloace maxime. Pogovor v srbščini in slovenščini bo vodila prof. dr. Đurđa Strsoglavec.

 

Več o pisatelju tukaj.

 

 

15.00 Popoldan z orkestrom v operi, nastop Filozofske filharmonije, simfoničnega orkestra Filozofske fakultete/park

 

Filozofska filharmonija, simfonični orkester Filozofske fakultete, ki deluje od leta 2011 in v katerega se združujejo študenti in profesorji fakultete, bo predstavil orkestralne odlomke iz različnih znamenitih oper.

 

Pietro Mascagni: Intermezzo iz opere Kmečka čast

Richard Wagner: Ples vajencev iz glasbene drame Mojstri pevci nürnberški

Giacomo Puccini: Intermezzo iz opere Manon Lescaut

Georges Bizet: Habanera iz opere Carmen

 

 

16.00 Stalna kriza sodobne slovenske dramatike (Mentor, JSKD)/park

 

Kaj se dogaja s sodobno slovensko dramatiko? Zakaj je ni na odrih slovenskih gledališč? Ji manjka kvalitete ali je prevečkrat potisnjena v roke neizkušenim režiserjem? Zakaj nimamo "gledališča slovenske drame"? Ker se v zvezi s sodobno slovensko dramo pojavlja več vprašanj kot odgovorov, bomo skušali nanje odgovoriti na Mentorjevi okrogli mizi, na kateri bosta sodelovala dr. Aljoša Harlamov in prof. dr. Marjeta Pezdirc Bartol.

 

 

17.00 Pogovor s pisateljem Ignacyjem Karpowiczem (Poljska)/park

 

Pogovor s poljskim pisateljem Ignacyjem Karpowiczem ob skorajšnjem izidu slovenskega prevoda njegovega romana osti (ości, 2013; prevedla Jana Unuk). Karpowicz je eden najobetavnejših poljskih avtorjev mlajše generacije, mojster jezika, nekakšen romaneskni Almodovar, ki današnji svet in človeka opisuje v vsej njegovi negotovosti, majavosti in nepopolnosti. Roman je zgodba o svetu spremenljivih identitet in koncu starih družbenih struktur.

S pisateljem se bosta v poljščini in slovenščini pogovarjali prevajalka Jana Unuk in Tatjana Jamnik z založbe KUD Police Dubove.

 

V sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Poljske v Sloveniji.

 

Več o pisatelju.

 

 

18.00 RULADA Talent Agency/park

 

Skupino RULADA Talent Agency je ustanovila ruska pevka in zborovodkinja Anna Mogutina. Kolektiv sestavljajo ustvarjalni ljudje različnih narodnosti in starosti – od 5. do 65. leta, ki jih združuje ljubezen do ruske kulture. Nastopila bo otroška skupina, ki se ukvarja s petjem, gledališko umetnostjo ter koreografijo, nastopa po Sloveniji ter sodeluje na različnih natečajih.

 

Več.

 

 

19.00 Nekaj je v zraku s Papirniškim pihalnim orkestrom Vevče (JSKD)/park

Tako pravi Tone Pavček v svoji pesmi, a s pomočjo Papirniškega pihalnega orkestra Vevče boste te občutke lahko začutili tudi drugače – s sluhom, z vidom … V glasbenem programu boste lahko prepoznali razne leteče živali (muha, kresnička, osa …), sočasno pa bo v zraku glasba in ljubezen do ustvarjalnosti. Uživajte z njimi!

 

 

21.00 Vrhunci slovanske kinematografije: Marjetice (Sedmikrasky), Češkoslovaška, 1966/Kinoteka (brezplačne vstopnice bodo na voljo na stojnici Znanstvene založbe FF)

Režiserka filma Marjetice Vera Chytilová velja za prvo damo češkega filma. Z Milošem Formanom in Jiřijem Menzlom je bila del novega vala češkoslovaškega filma, ki se je oddaljil od tedanjega komunističnega režima. Chytilová je pozornost filmske srenje vzbudila s kratkimi filmi v zgodnjih 60. letih 20. stoletja. Leta 1966 je požela hvalo s celovečernim filmom Marjetice (Sedmikrasky) o dveh igrivih mladih ženskah. Komunisti so ga prepovedali, leto pozneje pa je osvojil grand prix na filmskem festivalu v Bergamu. Ker je v svoji satiri opozarjala na nesmisle življenja pod komunizmom, ji je češkoslovaška vlada za več let prepovedala filmsko ustvarjanje. Vrnila se je leta 1976 s filmom Igra za jabolko (Hra o jabolko) o odnosu med zdravnikom in medicinsko sestro. Film je dobil nagrado na mednarodnem filmskem festivalu v Chicagu.

_____________________________________________________________________________________________________________________

Četrtek, 25. 5. 2017

 

10.00 Jezikovna delavnica češčine/park

 

Študenti študijske smeri Češki jezik in književnost na FF UL bodo predstavili osnove češčine in zanimivosti Češke republike. Vabljeni na jezikovne igre in nekaj češkega za pod zob.

 

 

11.00 Jezikovna delavnica (stare) cerkvene slovanščine/park

 

Predstavitev prevoda cerkvenoslovanskega besedila iz Izmaragda in prvo praktično srečanje s prvo slovansko pisavo.

Измарагд (iz gr. σmάραγδος, ‘smaragd’) je ruski nravstveno poučni zbornik, ki se je pojavil v 14. stoletju, uporabljali pa so ga vse do 17. stoletja. Vsebuje približno 100 sestavkov, večinoma prevedenih iz grščine, med katerimi so nekateri prilagojeni ruskemu načinu življenja. Njegova vsebina je raznovrstna: pridige o krščanskih vrlinah in grehih (pijančevanju, pohlepnosti itn.), o dobrih in slabih ženah, o vzgoji otrok, odnosu do služabnikov, o bremenu suženjstva itn.

Študenti študijske smeri Primerjalno slovansko jezikoslovje na FF UL in doc. dr. Vanda Babič bodo predstavili svoj prevod besedila Slovo o starcy iže molitvoju s nebese dožd svede (Beseda o starcu, ki je priklical dež z nebes).

 

11.00 Vodeni ogled razstave OSEMDESETA. Dediščina 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti (Moderna galerija)/zbor pred galerijo

 

Brezplačno vodstvo za obiskovalce sejma Liber.ac. Razstava Dediščina 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti je reenactment ali ponovna uprizoritev zadnje velike jugoslovanske razstave Jugoslovanski dokumenti '89, katere organizatorja sta bila umetnika Jusuf Hadžifejzović in Rade Tadić, realizirana pa je bila pod okriljem organizacije ZOI '84 Olimpijski centar Skenderija v centru Skenderija v Sarajevu leta 1989.

 

Zbor pred Moderno galerijo, Cankarjeva 15.

 

Več o razstavi.

 

 

12.00 Ruščina za začetnike/park

 

Seznanili se bomo z rusko abecedo, se naučili pozdraviti in predstaviti po rusko. Slišali bomo nekaj ruskih pesmi in izvedeli, kaj Rusi radi jedo in pijejo.

Izvajalci: Petra Mesec, Petra Nedelko, Manca Marolt, Roberto Rauch, Tereza Bokal, Manca Mikelj.

Srečanje z rusko-slovenskimi lažnimi prijatelji. V kakšne zagate nas lahko spravijo jezikovne podobnosti, bomo videli v skeču Tolmačica pride v cvetličarno. Izvajalci: Lea Onufrija, Tina Zadel, Manca Perko, Ines Šestan, Aljaž Roškar.

 

 

12.00‒14.00 Kafu mi, draga, ispeci, organoleptična južnoslovanska izkušnja/K16

 

Kava, kafa, kahva, кафе in vse, kar sodi zraven – tudi vedeževanje. Pridite preverit, kako, iz česa in s čim uživajo v kavi južni Slovani. Kdor prej pride, prej mizo dobi.

 

 

13.00 Rusija na kratko/predavalnica 13

 

Ruski kraji, narodi, jeziki, osebnosti … v besedi in sliki ter v ruščini in slovenščini.

 

Izvajalci: Polona Leskovar, Mia Katarina Mihalinec, Jerneja Žgajner, Maja Rotter, Lan Lajovic, Luka Kropivnik, Tilen Avguštin.

 

 

13.00 Pogovor z Lauro Paukovič o prvencu Poletje v gostilni (Založba Beletrina)/park

 

Poletje v gostilni je roman o razvoju študentke Nastje Krelj, hčere matere karieristke in večno odsotnega očeta, ki se od vrstnikov razlikuje predvsem po svoji nestrpnosti do drugače mislečih in tistih, za katere presoja, da na družbeni lestvici zasedajo nižja mesta kot ona sama. Med slednje spadajo tudi vsi, ki nimajo akademskih ambicij, in priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije. Usoda se z njo kruto poigra, ko dobi delo v gostilni, specializirani za srbsko kuhinjo, katere lastnik je srbski mogotec, še bolj pa, ko se – v ljubezenskih odnosih prej hladna – zagleda v enega izmed natakarjev. Z avtorico romana Lauro Paukovič se bo pogovarjala Ana Schnabl.

 

Več o avtorici.

 

 

14.00 Mislim, torej kje sem – uvod v sodobno hrvaško književnost, pogovor s prof. dr. Krešimirjem Bagićem (Hrvaška)/park

 

Ob izidu literarnozgodovinske monografije Uvod v sodobno hrvaško književnost 1970–2010 (Uvod u suvremenu hrvatsku književnost 1970.–2010.) se bomo pogovarjali s hrvaškim pesnikom, literarnim kritikom, literarnim zgodovinarjem in predavateljem na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu prof. dr. Krešimirjem Bagićem in urednico založbe Školska knjiga Emico Calogjera Rogić. Pogovor v hrvaščini in slovenščini bo moderirala prof. dr. Vesna Požgaj Hadži.

 

 

15.00 Pogovor s pisateljem Janom Němcem (Češka)/park

 

Ob izidu slovenskega prevoda večkrat nagrajenega romana Zgodovina svetlobe (Dějiny světla, 2013) češkega pisatelja Jana Němca se bomo pogovarjali z avtorjem, ki bo na gostovanju v Ljubljani, in prevajalko knjige, pesnico in urednico založbe KUD Police Dubove Tatjano Jamnik. Pisatelj je v romanu na izviren način poskušal zajeti življenje in delo enega najbolj znanih fotografov češke avantgarde Františka Drtikola.

Pogovor v češčini in slovenščini o knjigi, pisanju, sodobni češki literaturi in prevajanju bo moderirala dr. Jana Šnytová.

 

V sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Sloveniji.

 

Več o pisatelju.

 

 

16.00 Kdo izbira in prevaja – kdo bere, prevodna zbirka Stopinje založbe LUD Literatura/park

 

Urednica Tina Kozin bo predstavila prevodno zbirko Stopinje, v kateri je doslej izšlo tudi več zbirk kratke proze slovanskih avtorjev, nazadnje Pavla Vilikovskega. Pri pogovoru in branju odlomkov iz del Vsi obrazi smrti ter Čarobni papagaj in ostali kič bosta sodelovali prevajalki prof. dr. Namita Subiotto in doc. dr. Špela Sevšek Šramel.

 

 

17.00 Pogovor s pisateljem Goranom Vojnovićem/park

 

Z Goranom Vojnovićem se ne bomo pogovarjali o čefurjih, Jugoslaviji, moji deželi, in figah. Pač pa o mejah med kulturami in mejah med ljudmi. In mejah, ki so v nas. Pogovor bo vodila prof. dr. Đurđa Strsoglavec.

 

 

18.00 Jajčka vseh velikosti, prevajalnica JSKD/park

 

Študenti študijske smeri Slovaški jezik in književnost na FF UL so v okviru prevajalnice JSKD izdali že drugo knjigo v Mentorjevi zbirki: po antologiji humoresk je izšla še zbirka kratkih zgodb Jajčka vseh velikosti kultnega slovaškega avtorja in scenarista Dušana Duška.

Vodja prevajalnice Andrej Pleterski bo Dušana Duška postavil v kontekst sodobne proze, študenti pa bodo brali svoje prevode in podali svojo izkušnjo prevajanja v skupini.

 

 

19.00 Slovanski večer: Slovanske ljudske v novi embalaži in predstavitev publikacije Med Slovani/park

 

Na tradicionalni majski prireditvi študentov in profesorjev Oddelka za slavistiko FF UL bodo študenti pod mentorstvom profesorjev predstavili predelave prevodov in izvirnikov izbranih slovanskih ljudskih pravljic v druge literarne in neliterarne žanre: kratke zgodbe, dramska besedila, skeče, pesnitve, pantomimo, raperska besedila in podobno.

 

Publikacija Med Slovani vsebuje osnovne sporazumevalne vzorce za vsakodnevno komunikacijo v vseh sodobnih slovanskih knjižnih/standardnih jezikih; prevod in priredbo knjižice Žepna slovenščina so pripravili študenti in učitelji Oddelka za slavistiko FF UL ter zunanji sodelavci.