Dragan Velikić in njegovi prevajalci

Vabljeni na pogovorni večer v okviru cikla Pridobljeno s prevodom Dragan Velikić in njegovi prevajalciMajo Kraigher, Matejem Krajncem, Urbanom Belino in Đurđo Strsoglavec v sredo, 12. 12. 2018, ob 19.00 na Vodnikovo domačijo.

DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV

 vabi na  

pogovorni večer  

v okviru cikla Pridobljeno s prevodom 

Dragan Velikić in njegovi prevajalci

z Majo Kraigher, Matejem Krajncem, Urbanom Belino 

in Đurđo Strsoglavec

 

v sredo, 12. decembra 2018, ob 19.00 

 

na Vodnikovo domačijo

 

na Vodnikovo cesto 65, Ljubljana.  

 

Prireditev sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Foto: Vesna Požgaj Hadži

Predavanje Med besedilnim kriticizmom in historično lingvistiko in IV. pesniško-znanstveno srečanje: O jeziku poezije

Kolegi na ZRC SAZU vabijo na dva  dogodka: na predavanje Med besedilnim kriticizmom in historično lingvistiko (4. decembra) in IV. pesniško-znanstveno srečanje: O jeziku poezije (3. decembra)

IV. pesniško-znanstveno srečanje: O jeziku poezije

3. december 2018, Prešernova dvorana, ZRC SAZU

Začetek posveta: ob 10 h

Dr. Oto Luthar: Pozdravni nagovor

Dr. Neža Zajc: Uvodne besede

10.15-10.35: dr. Miha Pintarič (FF, Oddelek za romanistiko): Pesmi iz kamna

10.40-11.00: Vittorio Tomelleri (Univerza v Macerati): Giacomo Leopardi v prevodih Anne Ahmatove

11.05-11.25: dr. Blaž Podlesnik (FF, Oddelek za slavistiko): Semantična poetika, politika in etika (ali kaj lahko branje Mandelštama pove o sodobni ruski poeziji in ruskem rapu)

11.30-12.00: ddr. Igor Grdina (Inštitut za kulturno zgodovino, ZRC SAZU): Pesniški jezik med »tehnologijo«, etiko, estetiko in funkcijo

Odmor (s prigrizkom): 12.00-12.30

12.30-12.50: dr. Denis Poniž: Zakaj se sprašujemo Kaj je jezik poezije??

12.55-13.15: dr. Brane Senegačnik (FF, Oddelek za klasično filologijo): Večer prazničnega dne: o minevanju in poeziji (o G. Leopardiju in drugih)

13.20-13.40: dr. Andrej Božič (Inštitut Nove revije): »… der Name Ossip kommt auf dich zu …« – O(b) Celanovi prepesnitvi Mandelštama

13.45-14.05: dr. Neža Zajc (Inštitut za kulturno zgodovino, ZRC SAZU): O pravicah poezije (o Mandelštamovem »posvajanju sirot vekov«)

14.10-14.30: dr. Alen Širca (FF, Oddelek za primerjalno književnost): Poeciteta (bistvo pesniškosti) med modernostjo in postmodernostjo v slovenski poeziji

Diskusija

Kosilo: ob 15.00

4. december 2018, ob 11h Mala dvorana, ZRC SAZU

Predaval bo Prof. dr. Vittorio S. Tomelleri 

Med besedilnim kriticizmom in historično lingvistiko: primer starocerkvenoslovanske oblike »рованиѥ«

Predavanje govori o precej skrivnostnem starocerkvenoslovanskem leksemu »рованиѥ«. Lingvistične in filološke raziskave potrjujejo, da je ta izraz res problematičen, saj izpričuje kompleksno in redko zgodovino. Beseda je namreč v taki obliki zapisana zgolj v »Bogoslužni molitvi sv. Venčeslavu«, po vsej verjetnosti na Češkem v 10. stoletju. Ta leksem se je ohranil v treh vzhodnoslovanskih rokopisih: prvič v 11. stoletju, dvakrat pa v rokopisih poznega 12. stoletja. Besedilni kontekst tega izraza sugerira intertekstualno aluzijo na Prvo pismo Korinčanom apostola Pavla, kjer naj bi »рованиѥ« pomenilo »dar, daritev«. Drugačne razlage so mogoče na podlagi predpostavk o zahodnoslovanskem izvoru te besede: v glagolskih Kijevskih listkih je bila opažena podobna oblika, ki predstavlja prevod lat. munera. Slednje bo predstavljeno v tem predavanju, katerega namen je pokazati pomen metodološko dvostranskega pristopa, ki vključuje dve komplementarni in ne različni gledišči: strogo besedilno in filološko analizo virov ob lingvistični interpretaciji. S spoštovanjem do tradicionalnih filoloških pristopov se danes v svetu digitalne humanistike ne zdi tak način raziskovanja nasproten preteklim in je mišljen predvsem kot obogatitev raziskav prejšnjih znanstvenikov.   

Vittorio S. Tomelleri je profesor Slovanske filologije in ruske lingvistike na Univerzi v Macerati. Diplomiral je na Univerzi v Milanu iz klasične filologije, doktoriral pa iz slavistike na Univerzi “La Sapienza” v Rimu. Leta 1998 je prejel štipendijo fundacije Humboldt in je v Bonnu pod mentorstvom prof. Helmuta Keiperta raziskoval ruske prevode latinskih slovnic (Donatus, Regulae grammaticales). Vodil je dva znanstvena projekta na Dunaju (Starocerkvenoslovanski prevod »Komentiranega Psaltra« Bruna iz Würzburga) skupaj s prof. Heinzem Miklasom (2008). V Bonnu je med leti 2014-2015 skupaj s prof. Hansom Rothe in dr. Dagmar Christians raziskoval liturgične Menaje oz. Mineje (Menaeum) in starejše slovanske prevode iz bizantinske grščine. Njegova raziskovalna zanimanja vključujejo starocerkvenoslovanske prevode iz latinščine v Novgorodu (15.-16. st.), slovansko-bizantinsko himnografijo, aspektologijo, kavkaške študije (predvsem gruzijske in osetijske), sisteme pisanja in zgodovino sovjetske lingvistike.

 

Zvonko Taneski: predavatelj, prevajalec in pesnik

V okviru Ceepusove mreže AT-037 med 27. 11. in 1. 12. 2018 na Oddelku za slavistiko gostuje doc. dr. Zvonko Taneski s Filozofske fakultete Univerze Komenskega v Bratislavi. Vabljeni na njegova predavanja in kulturni program:

Predavanji:

Sreda, 28. 11. 2018  13.00 na Filozofski fakulteti UL, predavalnica Tobačna 2: predavanje Moja pot k slovaški književnosti. Hviezdoslavov nagrajenec, prevajalec, predavatelj, raziskovalec in kulturni posrednik bo spregovoril o svojih izkušnjah pri prevajanju slovaške poezije in proze celotnega 20. stoletja.

Petek, 30. 11. 2018 ob 11.30 na Filozofski fakulteti UL, predavalnica 5: predavanje predavanje Категорија на двојна и многукратна припадност на писатели од корпусот на јужнословенските книжевности (Аспекти на феноменот во рецепциската призма на т.н. трета книжевност). Kategorija dvojne/več pripadnosti pisateljev iz korpusa južnoslovanskih književnosti (aspekti fenomena v recepcijski prizmi t.i. tretje književnosti). Predavanje bo v makedonščini.

Kulturni program

Četrtek, 29. 11. 2018 ob 16.00 v Mestni knjižnici Kranj, Gregorčičeva ulica 1: Literarno popoldne z Zvonkom Taneskim. S pesnikom se bo pogovarjala Namita Subiotto.

Petek, 30. 11. 2018 ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7, LJ: Pogovarjanja in razpravljanja – Zvonko Taneski.  Z makedonskim književnikom Zvonkom Taneskim, živečim na Slovaškem, in makedonistko Laro Mihovilovič se bo Petra Koršič pogovarjala o položaju makedonskega literarnega ustvarjalca doma in v svetu.

Petek, 30. 11. 2018 ob 19.00 v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7, LJ: Ad hoc likovna in glasbena improvizacija interpretirata poezijo.  Na avtorsko interpretirano poezijo Zvonka Taneskega, prevode bo interpretirala avtorica Namita Subiotto, in Marka Kravosa bosta v živo ustvarila glasbeni in vizualni odziv pianistka in harfistka Saša Verbitsky ter oblikovalka vizualnih komunikacij Andreja Gregorič. Cikel vodi Petra Koršič.

http://www.trubarjevahisaliterature.si/index.php/dogodki?start=5

Sobota, 1. 12. 2018 ob 19.00 v prostorih MKD Sv. Ciril in Metod – Kranj, Savska cesta 34, KR: Prešernovo oro z Zvonkom Taneskim.

Ruski avtorji na in ob knjižnem sejmu

Spoštovane kolegice, kolegi,
v tednu 34. SKS bo v mestu kar nekaj dogodkov, na katerih bodo gosti ruski avtorji ali pa bodo ti dogodki posvečeni ruski književnosti …:

Predavanje o neologizmih pri prevajanju avantgardne literature

Vljudno vabljeni na predavanje dr. Vladimirja Feščenka in dr. Olge Sokolove, raziskovalcev z Inštituta za jezikoslovje Ruske akademije znanosti. Predavanje o Neologizmih pri prevajanju italijanske in angleške avantgardne literature v ruščino bo v sredo, 21. novembra 2018, ob 9.00 uri (pred. 116). Predavanje bo v ruščini.

http://iling-ran.ru/main/scholars/sokolova

http://iling-ran.ru/main/scholars/feschenko

Srbski pisatelj Dragan Velikić 13. 11. 2018 v Ljubljani

Na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Pogovor s srbskim pisateljem Draganom Velikićem v torek, 13. 11. 2018, ob 13.00 v predavalnici 116 (1. nadstropje Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, Ljubljana).

V Trubarjevi hiši literature

V okviru predstavitve slovenskega prevoda romana Preiskovalec (Cankarjeva založba, 2018) se bo Dragan Velikić v torek, 13. 11. 2018, ob 18.00 predstavil na literarnem večeru v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva 7, Ljubljana), kjer se bosta z njim pogovarjala urednik Aljoša Harlamov in prevajalka Đurđa Strsoglavec.

Foto: Milovan Milenković

Dragan Velikić se je rodil leta 1953 v Beogradu. Diplomiral je iz primerjalne književnosti na Filološki fakulteti v Beogradu. V obdobju 1994–1999 je bil urednik založniške dejavnosti na Radiu B 92. Pisal je kolumne za NIN, Vreme, Danas, Reporter in Status. Od junija 2005 do novembra 2009 je bil veleposlanik Republike Srbije v Avstriji. Bil je eden vodilnih kritikov Miloševićevega režima, danes pa svoja mnenja objavlja v številnih tujih časnikih in revijah. Živi v Beogradu kot svobodni umetnik.

Romani: Via Pula (1988; nagrada Miloša Crnjanskega), Astrahan (1991; v slovenščini 2004, prev. Maja Kraigher), Hamsin 51 (1993), Severni zid (1995; štipendija Fonda Borislava Pekića), Dantejev trg (1997; v slovenščini 2013, prev. Urban Belina), Slučaj Bremen (2001), Dosije Domaševski (2003), Rusko okno (2007; NIN-ova nagrada za najboljši roman leta, nagrada Meše Selimovića za najboljšo knjigo leta, srednjeevropska nagrada za književnost; v slovenščini 2014, prev. Matej Krajnc), Bonavia (2012; v slovenščini 2014, prev. Dragana Bojanić Tijardović), Preiskovalec (2015; nagrada Kočićevo pero, Vitalova nagrada, NIN-ova nagrada za najboljši roman leta). Knjige Dragana Velikića so prevedene v petnajst evropskih jezikov in v arabščino. Zastopan je v domačih in tujih antologijah.

»Pogosto se zgodi, da pridemo v prostor in pozabimo, zakaj smo sploh prišli tja. Najlažje se bomo spomnili, če odidemo iz prostora skozi ista vrata. Znanstveno je dokazano, da vprašani zadano nalogo pozabijo trikrat pogosteje, če so pred reševanjem šli skozi vrata kakšnega prostora, kot če niso. Razlog je v tem, da naši možgani vrata doživljajo kot mejo dogodka in menijo, da so odločitve, sprejete v nekem prostoru, shranjene v njem, ko ga zapustimo. Zato se jih lahko znova spomnimo, če se v ta prostor vrnemo.« (odlomek iz romana Preiskovalec)

»Vedno si sproščen na tuj račun. To plača nekdo drug.«
Tako je govorila moja mama.
»Če bi bila svetnica,« je nostalgično zavzdihnila, »bi ščitila kuharice, sobarice in služabnice. Sveti Nikolaj je zaščitnik mornarjev, jaz pa bi ščitila služinčad. Samo služinčad ve, kakšen je kdo med svojimi štirimi stenami.«
Sledila je ena od stotih zgodb, ki so zapolnjevale njen spomin. Neki profesor Lolić je imel sina, študenta medicine, ki je rad jedel v postelji. Hrana je padala po posteljnini. Mama je vedno malo pomolčala, zgrožena zaradi prizora popacanih rjuh.
»No, povej, ali kdo normalen jé v postelji. Ta fant je pozneje resda končal v Londonu, naredil je kariero, ampak kaj mu to koristi, če je prostak.«
Ali primer slavnega književnika, v čigar bivšem stanovanju je nekaj časa živela. »Moral bi videti tisti štedilnik, tisto zanemarjeno pečico. Zoglenela in smrdljiva zaradi maščobe. Takšnemu pisatelju ne verjamem. In pika.« (odlomek iz romana Preiskovalec)

A vse te zgodbe iz njegove mladosti morate pregnesti sami, in to večkrat, saj Velikić pisatelj to od vas naravnost zahteva; njegovi spomini niso namreč zgolj njegovi, zapisani so tako živo, da postanejo tudi naši in čeprav nismo vsi živeli v času njegove mladosti, smo v državi njegove mladosti živeli dovolj dolgo, da se tudi mi spominjamo in njegov Pulj postane tudi naš. In njegova mama je kljub svoji neupogljivosti in premočrtnosti navsezadnje simpatičen literarni lik; pri naštevanju njenih specifičnih lastnosti nas malce spomni na mamo Johna Cleesa; ta jo je barvito opisal v svoji avtobiografiji. (Matej Krajnc, https://homocumolat.com)

 

http://www.trubarjevahisaliterature.si/index.php/dogodki?start=5

http://www.mladinska.com/za_medije/sporocila_za_javnost/dragan-velikic-v-ljubljani

https://www.laguna.rs/n2770_knjiga_islednik_laguna.html