Oddelek za slavistiko odpira svoja vrata

Vabimo vas na informativni dan na Oddelek za slavistiko, kjer ponujamo pestro izbiro študijskih programov slovanskih jezikov in kultur (ruščina, južnoslovanski študiji, slovaščina, poljščina, češčina, primerjalno slovansko jezikoslovje).

Informativni dan smo združili s kratkimi tečaji slovanskih jezikov: vabljeni v petek. 15. 2. 2019 ob 10. uri in 15. uri ter v soboto, 16. 2. 2019 ob 10. uri na Filozofsko fakulteto UL, Aškerčeva 2, Ljubljana.

SV 2018 – Predstavitveni video rusistov

© avtorice Sara Zaccagna, Jasna Gornik, Polona Pirnat, Hana Ćosić

SV 2018 – Predstavitveni video južnih slavistov

© avtorji Maja Todić, Mirna Bradarić, Maja Kovač, Andraž Stevanovski

SV 2018 – Predstavitveni video polonistov

© avtorice Tina Košir, Barbara Švigelj, Lucija Zajc

SV 2018 – Predstavitveni video primerjalnega slovanskega jezikoslovja

© avtorji Ester Gomisel, Elżbieta Czuba, Rok Špacapan, Lidia Krisskaya, Maja Jančar, Emilija Neshkoska, Veronika Lisjak, Nina Pahor

SV 2018 – Predstavitveni video bohemistov

 © avtorica Petra Janků

SV 2018 – Predstavitveni video slovakistov

© avtorica Mirna Dizdarević

Cikel češkega filma v Slovanki

Strogo nadzorovani vlaki

5. februar ob 19.00 Slovanska knjižnica, dvorana, Einspielerjeva 1, Ljubljana

Mladenič Miloš Hrma se pripravlja na poklic kontrolorja na majhni železniški postaji. Na ozadju dogodkov druge svetovne vojne pa kljub svojim ljubezenskim težavam doseže prag moškosti…

Z oskarjem (1968) nagrajeni in danes že kultni češki film Strogo nadzorovani vlaki je Jiří Menzel posnel po istoimenski noveli Bohumila Hrabala. Za uvodno predstavitev filma bo poskrbela filmska kritičarka Anja Banko.

Ostře sledované vlaky, 1966, komična drama; režija Jiří Menzel, 96 minut.

Cikel češkega filma MKL – Slovanska knjižnica pripravlja v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove in Oddelkom za slavistiko Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani.

Za slovenske podnapise so poskrbeli študentje češkega jezika in književnosti na Oddelku za slavistiko FF. Ogled filmov je brezplačen.

Podelitev diplom diplomantom I. stopnje Oddelka za slavistiko

V petek, 18. januarja 2019, smo v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani podelili diplome diplomantom I. stopnje Oddelka za slavistiko.

Slavnostna govorka je bila zaslužna profesorica dr. Alenka Šivic Dular.

Spoštovani in spoštovane!

Kako spregovoriti in predvsem kaj v mnoštvu možnosti povedati za popotnico mladenkam in mladeničem z že nekaj življenjskimi izkušnjami in morda tudi že z jasno začrtanimi predstavami za prihodnost v trenutku, ko jim univerzitetne oblasti z dejanjem promocije potrjujejo opravljeni visokošolski študij in podeljujejo akademski naslov z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz njega. Morda je prav ta trenutek primeren za to, da se z nekaj stavki obrnemo k ustanovi, kjer ste pridobivali bogato znanje in se razgledovali po mnogih svetovih, kjer ste ostrili svoje čute in mojstrili kritičnega duha, k Oddelku za slavistiko in Filozofski fakulteti. In da omenimo tudi profesorje, ki razumevajoče in odgovorno vodijo generacijo za generacijo po labirintih znanja kot svoj najzahtevnejši pedagoški projekt.

Pripadate generaciji, ki svoj študij končuje tik pred stoto obletnico prve slovenske univerze (v prvi fazi še splošno imenovane vseučilišče), ko je bila ustanovljena s kraljevim odlokom 23. julija 1919, imenovanjem prvih rednih profesorjev 31. avgusta 1919 in začetkom delovanja univerzitetnih organov septembra 1919. Moderno zahtevo po ustanovitvi univerze s slovenskim učnim jezikom je prinesel program Zedinjene Slovenije (1848), ki ga je spodbudila pomlad narodov ob marčni revoluciji, ki pa ga v kar več poizkusih ni bilo mogoče uresničiti. Slovenska univerza ni bila rojena na cesarskem dvoru, ampak iz človeške odločenosti in vztrajnosti prodornih mož, ki so se dobro zavedali, da izobraževanje ni samo potešitev »uka žeje«, ampak je, v lastnem jeziku, neizmerno več: je najmočnejše orožje v rokah posameznika in skupnosti za ohranitev nacionalne integritete in v prvi vrsti lastnega jezika pa tudi spodbuda in pritisk za mentalni razvoj prostora.

Med najzaslužnejšimi ustanovitelji univerze sta bili že tedaj dve vidni osebnosti, slovanski filolog in rusist prof. Rajko Nahtigal – tudi prvi dekan Filozofske fakultete – in slovenist prof. Fran Ramovš. Prof. Nahtigal je zaslužen za snovanje organizacijske in vsebinske strukture Filozofske fakultete (seminarjev, inštitutov, knjižnic itd.), še posebej zaslužen pa je za Seminar za slovansko filologijo, kjer so se prvič organizirano gojile temeljne (tj. splošne) in specialne slavistične vsebine. In prof. Ramovš je 3. decembra 1919 s prvim slovenističnim predavanjem zaznamoval uradni začetek dela na univerzi.

Danes je svet na vseh ravneh zelo spremenjen, zaradi globalizacije zmanjšan in tesneje povezan. Tudi Slovenci imamo celo že več univerz. In prav te spremembe odpirajo nove vidike, vprašanja, možnosti in priložnosti, a deloma tudi nove vzorce obnašanja, v katerih se boste morali znajti in odločati vsak zase, po svoji presoji in v skladu s seboj. Ker se po jutru dan pozna, vam vsem skupaj in vsakemu posebej želim, da po svoji življenjski stezi stopate s samozavestnimi koraki in za – upam –visoko postavljenimi cilji stremite z odprtimi očmi, srcem in duhom, v času, ki vam bo odmerjen v prihodnje. In da jih gledate tudi skozi svojo Almo mater, ki jo fizično pravkar zapuščate, a bo ostala za vselej neodtujljivo tudi vaša.

Čeprav je nagovor skoraj predolg, naj vendarle preberem dva odlomka o pomenu in vlogi znanosti in znanja, ki ju je zapisal prof. Rajko Nahtigal. In če danes že nekoliko arhaično dikcijo in terminologijo zamenjamo s sodobnejšo, je njeno kulturno sporočilo še danes polno veljavno.

(1) »V kulturnem razvitku vsakega naroda se znanost na splošno pojavlja najpozneje, je zato vrh kulture in neobhodni znak končne kulturne dozorelosti in resnično kulturnega nivoja kakega naroda. Iz tega pa izvira za vsak narod, ki se povzpne do takega nivoja, kulturna dolžnost storiti za občno kulturo vsaj to, da znanstveno kolikor mogoče preuči samega sebe, svojo zgodovino in svojo zemljo v vseh ozirih.« (Nahtigal 1927:11) in

(2) »Toda ne le napram splošni kulturi, ampak tudi napram sebi samemu ima vsak narod dolžnost študija predvsem samega sebe in vsega, kar je njegovega; kajti neizogibna potreba je, da se vedno na novo oplaja njegov vedno prenavljajoči se duševni preporod v njega stalnem napredku. Vrhu tega niso brez znanstvenih izsledkov, brez pravega znanja, tudi noben pouk, izobrazba in vzgoja mladine mogoči.« (Nahtigal 1927: 11).

Bibliografija:

Nahtigal 1927 = Rajko Nahtigal: Nekaj kratkih pripomb o pomenu, potrebi in nalogah Akademije znanosti v Ljubljani. Naša največja kulturna naloga. [v:] Akademija znanosti in umetnosti, Narodna Galerija. Izdala in založila Narodna galerija v Ljubljani 1927: 11–14.

Študentski literarni natečaj Rdeča nit

Med predavanji zapisujete ideje za naslednjo pesem? Med vožnjo z avtobusom se vam zrcali nov dramski prizor. Na stranišču premlevate o ideji za naslednjo zgodbo?

Prijavite se na natečaj, ki je namenjen vsem, ki imate status šudentke_a in pišete kratko prozo, poezijo ali dramska besedila.

Pošljite nam svoja besedila na elektronski naslov ff.rdeca.nit@gmail.com in sodelujte na Rdeči niti 2019. Rok za oddajo je 22. februar 2019. Tema je, seveda, prosta. 

Omejitve in navodila za prijavo v posamezni kategoriji:

  • KRATKA PROZA: max. 2 kratki zgodbi / Dolžina besedil naj ne presega 30.000 znakov s presledki. Besedila ne smejo biti objavljena knjižni izdaji. Dovoljeno je pošiljanje zgodb s prejšnjih edicij natečaja le v primeru, da niso bile med zmagovalnimi ali v jagodnem izboru. 

  • POEZIJA: max. 5 pesmi / Dolžina besedil naj ne presega 30.000 znakov s presledki. Besedila ne smejo biti objavljena knjižni izdaji. Dovoljeno je pošiljanje pesmi s prejšnjih edicij natečaja le v primeru, da niso bile med zmagovalnimi ali v jagodnem izboru.

 

  • DRAMATIKA: max. 1 dramsko besedilo / Dolžina besedil naj ne presega 30.000 znakov s presledki. Besedila ne smejo biti objavljena v knjižni izdaji oz. postavljena na oder.

Vsako besedilo pošljite v svoji datoteki, ki jo označite zgolj z naslovom oz. prvim verzom. Osebne podatke (ime in priimek, stalni naslov, elektronski naslov, telefonsko številko, davčno številko, letnik študija in fakulteto) napišite v samo besedilo elektronskega sporočila. V “zadevo” elektronskega sporočila pa navedite, v katero kategorijo se prijavljate.

Komisije bodo izbrale 3 zmagovalke_ce (1. mesto, 2. mesto in 3. mesto) v vsaki kategoriji. Vsaka komisija se ima pravico odločiti ali nagrajuje posamezno delo ali avtorico_ja (torej poslan serijo) in morebitne spremembe števila nagrajenk_cev. Sestava komisij bo javljena na Facebook strani natečaja najkasneje do zadnjega dne natečaja. Zmagovalna dela bodo objavljena v zborniku. Zmagovalne trojice vseh treh kategorij bodo nagrajene. Višina in sestava nagrad bosta javljeni naknadno. Zmagovalke_ci bodo znani konec aprila 2019 na zaključni prireditvi v Ljubljani.

Organizacijska ekipa študentskega literarnega natečaja Rdeča nit 2019 se zavezuje k varovanju osebnih podatkov tekmovalk in tekmovalcev in potrjuje, da bo osebne podatke in prispele tekste uporabila zgolj in izključno za potrebe izvedbe študentskega literarnega natečaja Rdeča nit 2019 in s tem povezano izdajo zbornika, ko bo do te prišlo. S prijavo na razpis avtorice_ji dovolio objavo tekstov v omenjenem zborniku. 

Za vse ostale potrebe bodo avtorice_ji besedil predhodno obveščene_i in bodo imele_i pravico odkloniti uporabo svojih podatkov ter besedil. 

Literarni večer z bolgarskim pisateljem Radoslavom Paruševom

Vabimo vas na literarni večer z bolgarskim pisateljem

Radoslavom Paruševom,

ki bo v sredo, 30. januarja 2019, ob 20. uri
v Trubarjevi hiši literature.

Živeti kot človek

… vedno obstaja možnost, da vsaj enkrat, da jim samo enkrat rečeš »Ne!« …
(Radoslav Parušev: Od znotraj)

Živimo v času usodnih sprememb, ko se na eni strani ruši socialna država, na drugi pa se je razdivjal nebrzdani lov za dobičkom. V takem postdružbenem svetu se pridobitništvo pogosto odvija kot brezsramno pretakanje javnih sredstev v zasebne žepe pod nadzorom skorumpiranih navez med državnimi uradniki in mafijskimi povzpetniki. Kako lahko v takšnih razmerah dela in preživi mali posameznik? Ali je samo nemočna igrača v vrtincih državno-mafijskega brezzakonja ali pa lahko ne glede na ceno, ki jo mora plačati, ohrani osnovno človeško dostojanstvo in reče »ne«?

O tej radikalno zastavljeni tematiki se bodo ob romanu Od znotraj (2014, slov. 2018) pogovarjali bolgarski pisatelj Radoslav Parušev, prevajalka Eva Šprager in moderator Iztok Osojnik.

Literarnemu pogovoru bosta sledila avtorsko podpisovanje knjige, ki bo obiskovalcem večera na voljo po posebej ugodni ceni,* in skodelica bolgarskega zeliščnega čaja.

Prisrčno vabljeni!

Roman v »treh dejanjih« se odvija na meji med skrajno naturalističnim opisom sodobne Bolgarije in posttranzicijsko politično distopijo, groteskno sliko, ki je bolj ali manj skupna vsem evropskim postsocialističnim državam. Napisan je kot filmski spektakel, v sekvencah, ki so deloma izmišljene, deloma pa kažejo brezobzirno realnost okolja, ki ga obvladuje mafijsko omrežje na samem vrhu. Več »

Radoslav Parušev (1975) je bolgarski pisatelj, publicist in pravnik. Leta 2003 ga je revija Egoist označila za najboljšega pisatelja njegove generacije. Več »

Eva Šprager (1972) prevaja sodobno poezijo, prozo in dramatiko, in sicer tako bolgarske avtorje v slovenščino kot tudi slovenske v bolgarščino. Več »

Prelistaj knjigo »

Organizatorji: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zveza Modro-bela ptica, Literarno društvo IA in Trubarjeva hiša literature.
Izdajo knjige je podprla Javna agencija za knjigo RS.

Odprtje razstave o Janu Palachu

Vljudno vabljeni na odprtje razstave o Janu Palachu, ki bo v četrtek, 17. 1. 2018, ob 18. uri v zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana (Stritarjeva 2, Ljubljana). Razstavo bosta odprla veleposlanica Češke republike v Sloveniji Věra Zemanová in podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek.

Razstava, ki bo v Mestni hiši na ogled do 5. 2. 2018, predstavlja osebnost češkega študenta Jana Palacha (1948–1969), ki je leta 1969 s samosežigom storil samomor v znak političnega protesta proti okupaciji Češkoslovaške s strani vojsk Varšavskega pakta leta 1968, in zgodovinski kontekst tega obdobja. 19. januarja letos se spominjamo petdesete obletnice njegove smrti.

Vabilo v priponki. Več o Janu Palachu najdete na: http://www.janpalach.cz/

 

Pogovor o prevajanju iz češčine, poljščine in slovaščine

Oddelek za slavistiko FF UL vas vljudno vabi na Pogovor o prevajanju iz češčine, poljščine in slovaščine s prevajalkami Jano Unuk, Diano Pungeršič in Tatjano Jamnik v ponedeljek, 14. 1. 2019, ob 10.30 v predavalnici št. 1 v prostorih Oddelka za slavistiko na Tobačni 5.

Z uveljavljenimi prevajalkami se bomo med drugim pogovarjali o specifikah prevajanja iz zahodnoslovanskih jezikov, prevajalskih metodah, pristopih, orehih in napakah.

Vljudno vabljeni!

Južnoslovanski večer – Identitete Balkana

Vabljeni na Južnoslovanski večer z naslovom Identitete Balkana. Z gostjo dr. Svetlano Slapšak bomo spregovorili o ključnih identitetah na južnoslovanskem prostoru, o izvoru in posledicah družbenih fenomenov, ki so zaznamovali našo okolico, ter o resničnostih, ki nam jih tokratna gostja riše med drugim tudi v svojih delih Kuhinja z razgledom, Antična miturgija ter v romanu Istomesečniki.

Vabljeni, da se nam pridružite v torek, 15. 1. 2019, ob 17.00 v Modri sobi Filozofske fakultete (Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana).

Pogovor bosta vodila študenta Maja Kovač in Sašo Puljarević.