Predavanje Med besedilnim kriticizmom in historično lingvistiko in IV. pesniško-znanstveno srečanje: O jeziku poezije

Kolegi na ZRC SAZU vabijo na dva  dogodka: na predavanje Med besedilnim kriticizmom in historično lingvistiko (4. decembra) in IV. pesniško-znanstveno srečanje: O jeziku poezije (3. decembra)

IV. pesniško-znanstveno srečanje: O jeziku poezije

3. december 2018, Prešernova dvorana, ZRC SAZU

Začetek posveta: ob 10 h

Dr. Oto Luthar: Pozdravni nagovor

Dr. Neža Zajc: Uvodne besede

10.15-10.35: dr. Miha Pintarič (FF, Oddelek za romanistiko): Pesmi iz kamna

10.40-11.00: Vittorio Tomelleri (Univerza v Macerati): Giacomo Leopardi v prevodih Anne Ahmatove

11.05-11.25: dr. Blaž Podlesnik (FF, Oddelek za slavistiko): Semantična poetika, politika in etika (ali kaj lahko branje Mandelštama pove o sodobni ruski poeziji in ruskem rapu)

11.30-12.00: ddr. Igor Grdina (Inštitut za kulturno zgodovino, ZRC SAZU): Pesniški jezik med »tehnologijo«, etiko, estetiko in funkcijo

Odmor (s prigrizkom): 12.00-12.30

12.30-12.50: dr. Denis Poniž: Zakaj se sprašujemo Kaj je jezik poezije??

12.55-13.15: dr. Brane Senegačnik (FF, Oddelek za klasično filologijo): Večer prazničnega dne: o minevanju in poeziji (o G. Leopardiju in drugih)

13.20-13.40: dr. Andrej Božič (Inštitut Nove revije): »… der Name Ossip kommt auf dich zu …« – O(b) Celanovi prepesnitvi Mandelštama

13.45-14.05: dr. Neža Zajc (Inštitut za kulturno zgodovino, ZRC SAZU): O pravicah poezije (o Mandelštamovem »posvajanju sirot vekov«)

14.10-14.30: dr. Alen Širca (FF, Oddelek za primerjalno književnost): Poeciteta (bistvo pesniškosti) med modernostjo in postmodernostjo v slovenski poeziji

Diskusija

Kosilo: ob 15.00

4. december 2018, ob 11h Mala dvorana, ZRC SAZU

Predaval bo Prof. dr. Vittorio S. Tomelleri 

Med besedilnim kriticizmom in historično lingvistiko: primer starocerkvenoslovanske oblike »рованиѥ«

Predavanje govori o precej skrivnostnem starocerkvenoslovanskem leksemu »рованиѥ«. Lingvistične in filološke raziskave potrjujejo, da je ta izraz res problematičen, saj izpričuje kompleksno in redko zgodovino. Beseda je namreč v taki obliki zapisana zgolj v »Bogoslužni molitvi sv. Venčeslavu«, po vsej verjetnosti na Češkem v 10. stoletju. Ta leksem se je ohranil v treh vzhodnoslovanskih rokopisih: prvič v 11. stoletju, dvakrat pa v rokopisih poznega 12. stoletja. Besedilni kontekst tega izraza sugerira intertekstualno aluzijo na Prvo pismo Korinčanom apostola Pavla, kjer naj bi »рованиѥ« pomenilo »dar, daritev«. Drugačne razlage so mogoče na podlagi predpostavk o zahodnoslovanskem izvoru te besede: v glagolskih Kijevskih listkih je bila opažena podobna oblika, ki predstavlja prevod lat. munera. Slednje bo predstavljeno v tem predavanju, katerega namen je pokazati pomen metodološko dvostranskega pristopa, ki vključuje dve komplementarni in ne različni gledišči: strogo besedilno in filološko analizo virov ob lingvistični interpretaciji. S spoštovanjem do tradicionalnih filoloških pristopov se danes v svetu digitalne humanistike ne zdi tak način raziskovanja nasproten preteklim in je mišljen predvsem kot obogatitev raziskav prejšnjih znanstvenikov.   

Vittorio S. Tomelleri je profesor Slovanske filologije in ruske lingvistike na Univerzi v Macerati. Diplomiral je na Univerzi v Milanu iz klasične filologije, doktoriral pa iz slavistike na Univerzi “La Sapienza” v Rimu. Leta 1998 je prejel štipendijo fundacije Humboldt in je v Bonnu pod mentorstvom prof. Helmuta Keiperta raziskoval ruske prevode latinskih slovnic (Donatus, Regulae grammaticales). Vodil je dva znanstvena projekta na Dunaju (Starocerkvenoslovanski prevod »Komentiranega Psaltra« Bruna iz Würzburga) skupaj s prof. Heinzem Miklasom (2008). V Bonnu je med leti 2014-2015 skupaj s prof. Hansom Rothe in dr. Dagmar Christians raziskoval liturgične Menaje oz. Mineje (Menaeum) in starejše slovanske prevode iz bizantinske grščine. Njegova raziskovalna zanimanja vključujejo starocerkvenoslovanske prevode iz latinščine v Novgorodu (15.-16. st.), slovansko-bizantinsko himnografijo, aspektologijo, kavkaške študije (predvsem gruzijske in osetijske), sisteme pisanja in zgodovino sovjetske lingvistike.