V slovo prof. dr. Dragiju Stefaniji

17. 6. 2019 je na Ohridu umrl red. prof. dr. Dragi Stefanija, profesor makedonskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v obdobju 1967–1998.


Има нешто многу просто
и тоа е тишина,
има нешто многу тихо –
вишина, ах вишина.
(Блаже Конески: Тишина)

Ta tišina, ta tišina …
nič ni bolj preprostega.
Ta višina, ta višina …
Nič od nje bolj tihega.
(Blaže Koneski: Tišina, prepesnil Ivan Minatti)


red. prof. dr. Dragi Stefanija
(10. 11. 1933–17. 6. 2019)

Diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju leta 1958 na študijskih smereh: A: makedonski jezik z dialektologijo in zgodovino jezika, B: jugoslavistika in C: rusistika. V času študija je bil sodelavec za jezik in kulturo pri glasilu skopskih študentov Studentski zbor. Po diplomi je med letoma 1961 in 1963 delal na Delavski univerzi v Skopju kot strokovni sodelavec za jezik in književnost, potem je bil pedagoški svetovalec na Zavodu za šolstvo ohridskega okraja, leta 1965 pa dopisnik RTV Skopje. Leta 1967 je postal lektor za makedonski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (z odličnimi priporočili Blažeta Koneskega in Haralampija Polenakovića), kjer je aprila 1980 doktoriral s temo Викторија Поп Стефанија и нејзиниот репертоар на охридски и струшки народни песни и други умотворби. Leta 1982 je postal docent, leta 1986 izredni in leta 1991 redni profesor za makedonski jezik in književnost. Upokojil se je leta 1998. Predaval je tudi na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in Tehnično-humanistični akademiji Bielsko-Biała in na številnih drugih evropskih univerzah.

 

Objavil je 37 knjig in nad sto člankov, v katerih se je ukvarjal predvsem z jezikovnimi vprašanji iz makedonistike in južnoslovanske komparativistike. Pomembnejša področja njegovega zanimanja so bila: sodobni makedonski jezik, makedonska pravna terminologija ter nenormirana makedonska leksika, lingvostilistika, makedonsko ljudsko slovstvo, Ciril-Metodovo in Klimentovo obdobje, zgodovinska onomastika, panslavizem Grigorja Prličeva, poliglot in prevajalec Štefan Kocjančič, makedonske šole v Albaniji, ameriški pisatelj makedonskega rodu Stojan Hristov, makedonski dovtip, slovenski slavist Vatroslav Oblak, makedonsko-slovenski kulturni stiki in drugo.

Zbogom, ljubi profesor!