Sporočilo o napaki

Deprecated function: The each() function is deprecated. This message will be suppressed on further calls in _menu_load_objects() (line 579 of /var/www/servers/slavistika/includes/menu.inc).

Podelitev diplom

25. 5. 2018 smo v Zbornični dvorani UL podelili diplomske listine novi generaciji diplomantk in diplomantov prvostopenjskih študijskih programov Oddelka za slavistiko.

 

 

Slavnostni govor zaslužne prof. dr. Aleksandre Derganc ob podelitvi diplom novi generaciji diplomantov prvostopenjskih študijskih programov Oddelka za slavistiko

25. 5. 2018, Zbornična dvorana UL

Drage diplomantke, dragi diplomanti, spoštovani starši in bližnji, drage kolegice in kolegi!

Danes je dan, ko boste prejeli tudi formalno dokazilo – če pogledamo nazaj – o vaši uspešno prehojeni študijski poti in –  če pogledamo naprej – da se lahko vpišete na višje stopnje študija ali pa da dobite zaposlitve, ki zahtevajo vašo stopnjo izobrazbe. Gotovo je to dan, ko vas in vaše bližnje preveva zadovoljstvo in ponos. Dokazali ste sebi in drugim, da ste bili značajsko in intelektualno sposobni vložiti toliko truda v študij, da ste ga uspešno končali.

Hkrati se gotovo zavedate, česa vsega še ne veste. Vsak poglobljen študij odpira študirajočim oči v brezmejne globine in širine vsake vede. Marsičesa ne veste, ker mogoče tudi študij ni bil vedno najsrečnejše zasnovan ali izpeljan, marsičesa ne veste, ker bodisi česa niste razumeli bodisi ste to 'prešpricali' (tudi to je včasih treba  napraviti za dosego cilja – seveda v primernem obsegu); glavni razlog pa je seveda v sami naravi človeškega vedenja, ki ni nikdar samo pot do cilja, ki jo je treba prehoditi, ampak je pot brez konca, ki se podaljšuje in podaljšuje  – njen cilj se blešči v oddaljenosti in nas vabi, pa vemo, da ga ne bomo nikoli dosegli. Vendar postajamo na tej poti vedno izkušenejši, intelektualno močnejši in modrejši, vedno globlje tudi razumemo, v katero smer je treba zaviti glede na delo, ki ga opravljamo; skratka – na tej poti osvajanja znanja ste opravili pomemben začetni odsek.

Odločili ste se za študij na Oddelku za slavistiko. Izbrali ste si eno ali pa tudi dve študijski smeri našem oddelku. Tu ste diplomantke in diplomanti rusistike, južnoslovanskih jezikov, boemistike, polonistike, slovakistike, primerjalnega slovanskega jezikoslovja.

Seveda zdaj že veste, da izraz slavist, ki je dolgo časa v naši javnosti pomenil profesorja slovenščine, v ožjem pomenu pomeni nekoga, ki se ukvarja s katerimkoli slovanskim jezikom, ne pa s slovenščino. Za tistega, ki se ukvarja s slovenščino, se je uveljavil izraz slovenist in je študiral na oddelku za slovenistiko. Seveda je tudi slovenščina slovanski jezik, vendar so naloge pri študiju slovenščine, ki je naš materni jezik, zelo drugačne od študija slovanskih jezikov, ki so našemu maternemu jeziku sorodni, a vendar tuji jeziki – torej ste se ukvarjali z njimi kot s tujimi jeziki, literaturami in kulturami. Hkrati pa študij slovanskih jezikov omogoča tudi bolj poglobljeno razumevanje našega maternega jezika.

Kljub sorodnosti so torej slovanski jeziki za nas tuji jeziki in je za njihovo solidno aktivno in pasivno obvladanje potreben kar velik napor – ne dosti manjši kot pri študiju kakih drugih jezikov. Glede na to, da se večina med vami ni učila teh jezikov v srednji šoli, ste morali zlasti na začetku študija še bolj zavihati rokave. Seveda drži, da Vam je bila sorodnost slovanskih jezikov vendarle v pomoč – zlasti pri razumevanju, saj so si slovanski jeziki, glede na to, da so se podali na pot različnega razvoja kasneje kot romanski ali germanski,  tudi bolj podobni med sabo. In vendar vam je to le pomagalo,  da vas v drugoslovanskem okolju ne morejo prodati – kot lahko v šali rečemo – za kolikor toliko solidno strokovno poznavanje teh jezikov pa je bilo treba skrbno študirati.

Pri študiju modernih jezikov in književnosti je cilj našega oddelka, da se naučite solidno teh jezikov in zlasti, da se naučite sami naprej učiti se; da dobite metode in orodja, kako si poglabljati jezikovno znanje. Poleg tega smo vam skušali pokazati, kako razlaga  znanost sam fenomen jezika in na kakšen način ga raziskuje; to pomeni, da je bil  predmet vašega študija sam jezik, pa tudi veda o jeziku – o njegovem ustroju, zgodovini, razslojenosti itd. Ob študiju slovanskih literatur ste se seznanjali z zgodovino teh literatur in s pomembnimi deli pa tudi z literarno teorijo, ki raziskuje, kako raziskovati literaturo. Obe veji študija pa sta vas seveda želeli zlasti spoznati s kulturo tistih dežel in tistih skupnosti, ki so nosilke jezikov, ki ste jih študirali. Gotovo je marsikdo med vami te dežele že nekoliko spoznal – na strokovnih ekskurzijah, s pomočjo mednarodnih izmenjav, pa tudi na zasebnih obiskih.

Študiji so pri nas zasnovani po eni strani tradicionalno – smo dediči  enega od ustanovnih oddelkov ljubljanske univerze in, če gledamo še dalj nazaj v 19. st., dediči žlahtnih tradicij naših velikih slavistov:  Kopitarja in Miklošiča, v 20. stoletju Nahtigala, Prijatelja, Bezlaja; po drugi strani smo odprti v sodobnost – v sodobni svet evropskih povezav – v našem primeru s slovanskimi deželami in kulturami – in sicer v vsej raznolikosti stikov –  političnih, gospodarskih, znanstvenih in kulturnih. Zato spoznavamo slovanske jezike, literature in kulture – tako v zgodovinskem in teoretičnem okvirju kot v praktičnem, komunikacijskem – in prek osveščanja razlik spoznavamo tudi sami sebe.

Vse naše smeri druži, kot sem že omenila, to, da se večinoma slovanski jeziki ne poučujejo v šolah, če pa se, se v skromnem obsegu. Sicer se tu kažejo znaki sprememb – npr. poučevanje ruščine v šolah se širi. To pomeni več stvari:
– večina študentov se je slovanskih jezikov naučila na fakulteti, kar je zahtevalo precej trdega dela;
– ker je znanje teh jezikov v naši družbi razmeroma šibko zastopano, imate – spričo tega, da se obseg stikov s slovanskimi deželami nenehno veča –  znanja, ki bodo v naši družbi vedno bolj iskana. Naši diplomanti najdejo delo v podjetjih, diplomaciji, kulturnih in znanstvenih ustanovah …

Vsekakor se zanimanje za slavistiko v času globalizacije, ki pomeni poleg drugega tudi komercializacijo, težnjo k vedno večji tekmovalnosti, racionalizaciji, morda tudi brezdušnosti, v naši družbi veča – saj veljajo slovanske kulture v nekaterih ozirih za bolj duhovne, arhaične, spontane. To so seveda deloma stereotipi – v kolikšni meri, pa ste lahko raziskovali med študijem.

Za nekatere med vami dokončanje prve stopnje študija pomeni vstop v svet zaposlitve oz. še prej iskanja zaposlitve, za nekatere nadaljevanje študija na drugi stopnji, za nekatere pa kakšno tretjo možnost. Upam, da ste vsi za nadaljevanje življenjske poti zdaj nekoliko bolje opremljeni in vam želim na tej poti vse dobro. Čestitam vam in vašim bližnjim še enkrat iz srca!